Objavljeno 2013

Sporočilo članom Združenja SICKMET

Objavljeno .

Spoštovane kolegice in kolegi!

Z velikim zanimanjem sem prebiral vaša razmišljanja. Strinjam se z vami, da nam je Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča dolgo časa zelo dobro služila. A hkrati ugotavljam, da smo jo iz leta v leto bolj prilagajali našim potrebam in da že kar nekaj let uporabljamo nam prilagojeno metodologijo in ne tiste, objavljene v Uradnem listu, na katero se tako radi sklicujemo. V 5. členu metodologije so navedene poljščine, ki jih je potrebno upoštevati v kolobarju, pa smo zamenjali vrtnine za zelje, samostojno smo oblikovali odkupne cene, čeprav je v istem členu določeno, da je potrebno upoštevati statistične podatke, v izračune smo vtihotapili RČD itd.. Kljub temu, da smo vse to naredili, smo v naših cenitvah še vedno kot zakonsko podlago za ocenjevanje vrednosti kmetijskih zemljišč navajali Enotno metodologijo, čeprav temu ni bilo tako in so to bila dejansko priporočila združenja za uporabo Enotne metodologije.

Dohodkovna metoda, ki je bila predstavljena na občnem zboru, temelji na območjih, ki smo jih uporabljali kot priporočena, podatki o kolobarjih na podlagi dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kot jih prijavljajo kmetijska gospodarstva, odkupne cene na podlagi statističnih podatkov itd. Takoj ko smo uporabili preverjene podatke se je izkazalo, da naša dosedanja priporočila ne dajo ustreznih vrednosti, da iz naših zemljišč pri običajni uporabi ni možno iztisniti tistega kar smo si želeli. Padec na trda tla boli, kar priznam tudi sam, toda ne vidim druge možnosti, kot da nadaljujemo s tistim kar je sprejel občni zbor. Vztrajam, da kolobarje lahko oblikujemo le na podlagi dejanskih podatkov o rabi kmetijskih zemljišč, ki so jih dala kmetijska gopodarstva, da uporabljamo odkupne cene, ki jih objavlja statistični urad, le pri pridelkih, kjer dejansko ni upoštevano, da je izhodišče možni pridelek na njivi s 100 bonitenimi točkami bi bilo smiselno vzeti višje. Ob primerjavi najvišjih možnih pridelkov iz Enotne metodologije in tistih najvišjih iz Kataloga kalkulacij sem ugotovil, da so ti skoraj identični čeprav so bili postavljeni pred skoraj 25 leti, kar kaže na kako dobrih temeljih je bila že takrat postavljena Enotna metodologija.

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ni zaznati kakšne posebne potrebe za oblikovanje nove metodologije ocenjevanja kmetijskih zemljišč, kar je razumljivo. Področje prometa s kmetijskimi zemljišči ni urejeno več tako, da bi ta bila še potrebna in le na nas je, da bi z ustreznim predlogom ministrstvo prepričali, da je to še vedno potrebno, kot npr. za potrebe komasacij. Tak predlog pa ne more temeljiti na naših ocenah in dogovorih, temveč le na preverljivih podatkih. Gozdarji so nas pri tem že prehiteli, saj imajo za ocenjevanje vrednosti gozdov pripravljene in sprejete Smernice za ocenjevanje vrednosti gozdov, tako da Enotne metodologije ne potrebujejo več. Ker bodo podatki o katastrskih kulturah in razredih, dokončno zbrisani tudi iz javnega vpogleda do konca tega leta, Enotna metodologija kot pravna podlaga sama ugasne.

Ker predlogov za združevanje proizvodnih območij ni bilo, bo BF združila proizvodna območja kjer tako kažejo predlagani izračuni oziroma kjer je to smotrno, preverila višino pridelkov in izdelala nove izračune. Izračuni bodo ponovno objavljeni na spletni strani združenja. Če ne bo argumentiranih pripomb bomo izračune za proizvodna območja po dohodkovni metodi le še združili z ostalim delom delovnega gradiva Metode tržnega vrednotenja kmetijskih zemljišč. Predlagam da skupno gradivo ne oblikujemo v obliki členov temveč v obliki decimalne klasifikacije.

Vsi vemo, da v šestih letih odkar smo začeli z novelacijo metod, nismo prišli do konca. Sam bi k temu dodal: časa nam je zmanjkalo, odločiti se je treba. Prepričan sem, da to zmoremo.